V TEJ EPIZODI …
V tej epizodi sva z Moniko govorili o izzivih in priložnostih v družinskem podjetništvu – od prevzema družinskega podjetja, do postavljanja meja med družino in poslom ter iskanja svoje nove poti. Praktični nasveti za podjetnike in podjetnice, ki želijo rasti zavestno.
Moniko najdeš na: www.vjm.si
// OMENJENI LINKI ⇩
Spletna stran Vse je mogoče → https://www.vjm.si/
Povratna informacija: maja@mod.si ali Instagram/Facebook @majaojstersek
Brezplačen vodič
Tvoje objave niso problem — tvoj sistem je
Brezplačni vodič, ki ti pokaže, kako v 3 korakih zgradiš sistem za stabilen dotok strank – brez nenehnega objavljanja in oglasov.
RAJE BEREŠ?↓
Družinsko podjetništvo: razlog za povezovanje ali spor – pogovor z Moniko Rudolf Tomanič
Hej, dobrodošel, dobrodošla v podjetniškem podcastu Legendarni, ki je namenjen vsem, ki želite s svojim delom pustiti trajen pečat in ustvariti več kot le uspešen posel. Če se še ne poznava – moje ime je Maja in podjetnikom in podjetnicam pomagam zgraditi brend, vse postaviti na trdne temelje, ustvariti celostne grafične podobe, spletne strani, ki konvertirajo obiskovalce v stranke, ter podpreti rast in razvoj brenda.
Monika, dobrodošla in hvala, da si se odzvala mojemu vabilu, da danes malo poklepetava predvsem o tvoji podjetniški poti. Ko sva se pogovarjali in sodelovali skupaj, sem se od tebe ogromno naučila in res si pravi primer, da je “vse mogoče”. Tvoja pot to res lepo pokaže.
Mogoče začneva s tem, kar trenutno počneš – če se lahko na kratko predstaviš za tiste, ki te še ne poznajo, in kako jim lahko pomagaš?
Super. Maja, hvala ti lepa za povabilo. Ful mi je fajn, da sem začela sodelovati s tabo na tej novi podjetniški poti, ki jo ustvarjam. Res se veselim tega najinega današnjega pogovora in upam, da bodo poslušalci dobili kak “aha moment” tudi med najinim klepetom.
Kot si že rekla – v podjetništvu sem skoraj 22 let. Izhajam iz družinskega podjetništva, ker sta moja starša začela s podjetjem. Tam sem se nekako podjetniško oblikovala skoraj 18 let. Leta 2017 sem prevzela družinsko podjetje kot lastnica in direktorica. V vsem tem času sem se konstantno izobraževala, delala na sebi, se ukvarjala s sabo.
To me je pripeljalo do odločitve, da se preizkusim še na drugi podjetniški poti – v mentorstvu in coachingu za podjetnike in podjetnice, da jim olajšam pot.
Glede na tvoje izkušnje verjamem, da lahko res veliko pomagaš – tudi drugim podjetnikom, da preskočijo marsikatero oviro.
Res je. Veliko izkušenj, veliko znanja, ki sem ga pridobila v vseh teh letih. In vse to, kar sem sama doživela, želim predati naprej – da je drugim lažje.
Kako pa je prišlo do tiste prelomnice, da si rekla – zdaj grem stran od družinskega podjetja in začenjam nekaj novega? Ker to, kar zdaj počneš, ni enako temu, kar si prej počela.
Res je, zelo velika razlika. Jaz sem človek, ki imam vedno rada nove izzive. Ko postane nekaj monotono, hitro pobegnem in iščem nekaj novega. Po dolgoletnem razmisleku – saj življenje je eno in ga je treba izkoristiti – sem se odločila, da s takšnim načinom dela v družinskem podjetju zaključim.
Bilo je več dejavnikov – osebni, pa tudi tisti, ki so se dogajali na trgu. In sem si rekla: zakaj pa ne bi šla na svojo pot? Zakaj ne bi delila znanja, ki ga imam, z drugimi podjetniki in podjetnicami, ki želijo rasti, preboje, izstopiti iz cone udobja?
Ko kdo omeni družinsko podjetje, si verjetno marsikdo predstavlja, da je vse lepo, brez težav. Ampak, ker pomagaš tudi drugim družinskim podjetjem – a so tam sploh kakšni izzivi ali so samo rožice?
Da bi bile samo rožice – to bi bilo sicer super, ampak takrat, ko ni rožic, rastemo. Seveda so izzivi. Potrebna je stalna motivacija – sebe in vseh družinskih članov, ki so vpeti v podjetje.
Začela sem pomagati v podjetju že zelo zgodaj – mislim, da že v prvem letniku srednje šole. Sodelovala sem na sejmih, pri knjigovodstvu, računovodstvu… Vedno sem imela željo: to podjetje bom nekoč prevzela. In res sem si želela ustvarjati v njem.
Najprej je bilo vse super, kot si rekla – “z rožicami posuto”. Ampak potem pridejo izzivi, recimo odnosi. In ko se vmeša dinamika starši–otrok, moraš začeti razmišljati drugače, iskati pomoč, se izobraževati, da odnosi ne škodujejo podjetju. Vse to traja več let in te prisili, da razmišljaš, raziskuješ.
Na neki točki pa si rečeš: zakaj pa ne bi ustvarila nekaj čisto svojega? Da ne poslušam več: “Tebi je pa vse dano, ti nimaš kaj jamrati.” Ogromno je bilo takih stavkov, ki so zelo boleli – ker realnost je bila precej drugačna.
Ni bilo lahko, ni pa bilo neizvedljivo. Ampak če ne bi šla čez vse to, se verjetno zdajle ne bi pogovarjali. Bila bi morda v neki službi, pač “oddelaš 8 ur”, ampak to nisem jaz. Jaz sem ženska, ki ljubi podjetništvo in me veseli, da grem zdaj v nove vode.
Kako pa je bilo to ločevanje odnosov – kot hči, kot podjetnica? Ste ločili družinske odnose od poslovnih ali se je to prepletalo?
Zelo pomembno je, da se loči družinsko in poslovno. Ampak v praksi – mi kot družina nismo razvijali nekih globokih osebnih pogovorov. Vse se je vrtelo okoli podjetja. Tudi ko smo sedeli na terasi – mogoče je bilo dve minuti tišine, potem pa spet: “Zakaj je to tako? Kaj moramo narediti?”
In ni bilo odmika od podjetja – tega sem res pogrešala. Po drugi strani pa je tudi moj mož podjetnik in še tam smo se potem pogovarjali o njegovem podjetju. Tako da – konstantno podjetniške teme, tudi midva kot poslovna partnerja sodelujeva, in to je preplet dveh podjetniških svetov.
Ko smo že pri tem – če nekdo razmišlja o tem, da bi podjetje predal naprej – kako se tega sploh lotiti?
Super vprašanje. Ko sem jaz prevzela podjetje, sem ugotovila, da bi moral biti to proces, ki traja vsaj 5 let – sodelovanja med lastnikom in prevzemnikom. Lastnik naj se postopoma “navidezno” umakne, prevzemnik pa začne voditi.
Zakaj? Ker pride do čustev, bolečine. To ni kot menjava službe – gre za nekoga, ki je gradil podjetje 40 let. In potem – zdaj pa tebe več ni? To je boleče.
Zato je nujno, da delata na sebi oba – lastnik in prevzemnik. Če dela samo eden, se prej ali slej zatakne. Ogromno podjetij propade, ker ni bilo stvari dorečenih in skomuniciranih že pred prevzemom.
Kot prevzemnik imaš takrat polno pozitivne energije. Ampak kasneje se začnejo kazati pravi izzivi – predvsem v odnosih. In če komunikacija ni spoštljiva, je zelo težko naprej voditi podjetje.
To si tako lepo povedala – lahko si predstavljam, da pride do konfliktov, če želi naslednik nekaj spremeniti, pa starš ne pusti. Si to doživela?
Ja, zagotovo. Ko sem prišla z neko idejo in jo predstavila z energijo: “To je to!” – je bilo največkrat slišati: “Mi smo to 30 let tako delali, ti bi zdaj spreminjala?” In potem vztrajaš in vztrajaš, a gre težko.
Zelo pomembno je, da sta si v podporo. Ker takrat, ko ti je najtežje, je lahko ravno starš tisti, pri katerem najdeš oporo – da se usedeš poleg njega, da si blizu. Včasih niti ne rabiš nič reči – samo da si zraven.
Družinsko podjetje lahko poveže ali razdvoji družino, ne?
Ja, gre lahko samo v dve smeri – A ali B. Sama sem bila na sredini, ampak je težko. Ko pa začneš spreminjati sebe, se spremeni tudi okolica. In takrat odnosi stečejo drugače.
Zelo mi je bilo zanimivo, ko sva midve začeli ustvarjati tvoj brand in spletno stran – jaz sem se od tebe veliko naučila. Sploh to, da lahko družinskim podjetjem res pomagaš, da se predaja izpelje bolje in da se postavijo temelji.
Res je. Če imaš v občinstvu ljudi, ki razmišljajo, da bi vključili družinske člane – tudi če še niso družinsko podjetje – je ključno, da začnejo premišljeno. Tudi jaz sem imela predsodke: “Saj jaz sem premajhna za družinsko podjetje.”
Ampak družinsko podjetje je že to, če partnerja skupaj nekaj ustvarjata. In že tam je treba biti previden. Predlagam testno obdobje – vsaj eno leto. Da delata skupaj, se spoznata, vidita, če funkcionirata.
In da si najdeta nekoga zunanjega, ki jima pomaga sproti razreševati komunikacijo, izzive. Če bosta molčala, bo to dolgoročno postalo zelo težko.
Tudi meje so pomembne, kajne?
Zelo. Recimo midva z možem sva šla enkrat na dopust in se nismo niti enkrat pogovarjala o sebi – samo o poslu. Potem sva si rekla: izziv – en dan se ne pogovarjava o poslu, ampak samo o najinih otrocih in odnosu.
In to se nama je zdelo zelo osvobajajoče. Meje moraš najprej postaviti pri sebi, potem pri drugih.
Enkrat sem poslušala intervju z eno podjetnico, ki je imela zapestnico – ko jo je imela gor, je bila podjetnica, ko jo je dala dol, je bila žena in mama. To se mi je zdela res dobra ideja – da imaš fizičen znak za preklop.
To je obred – rečeš si: zdaj zaključujem. Fizični znak res pomaga. Zelo mi je bila ta ideja všeč.
Torej, če nekdo razmišlja o sodelovanju s partnerjem – priporočaš testno obdobje?
Ja, definitivno. Bolje testno kot takoj skočiti notri. Ker če se izkaže, da ne deluje, pa je nekdo že pustil službo… to zna biti velik udarec. Podjetništvo ni vedno tako lepo, kot izgleda na zunaj.
Res je, tudi sobote, nedelje, prazniki – pogosto so podjetniški. Ja, je nekaj več svobode, ampak moraš biti v tem konstantnem gibanju.
Zdaj pa, če greva še na drugo tematiko – ko sva midve delali na tvojem brandu, spletni strani – si doživela kakšno transformacijo?
Ja, absolutno. Že ko sva začeli sodelovati, sem vedela, da si ti oseba, ki me bo peljala v ta nov svet. To je bil res proces, ki sem ga doživljala tudi osebno. Ni bilo samo: naredimo spletno stran. Bilo je globoko.
Vsak korak mi je dal prostor, da grem vase, da razmislim. In vedno si bila pripravljena poslušati, sprejeti moje ideje. Včasih sem imela občutek, da si v mojih možganih in točno veš, kaj hočem.
Spremembe so bile res minimalne – ker si me res začutila. Ko sem videla izrisano – sem rekla samo: “Wow!”
To je bil osebni in poslovni razvoj – ne le projekt spletne strani. In hvaležna sem za to.
Na koncu si mi še napisala, da si ne bi nikoli mislila, da boš uživala v snemanju podcastov.
Točno to. Ko si mi predlagala: “Kaj pa če bi imela podcast?” – sem mislila: “Ne, to ni zame.” Ampak pripeljala si me do tega in zdaj imam že štiri posnete podcaste.
Na spletni strani je vse – lahko se vklopijo v aplikacijo, preberejo, s čim se ukvarjam, kako pomagam, nekaj tudi o meni, blog zapisi, podkasti… in potem me lahko kontaktirajo. Lahko se dogovorimo za 30-minutno brezplačno srečanje, da ugotovimo, ali smo kompatibilni.
Ker meni je res pomembno, da se povežem z ljudmi, ki jim lahko pomagam – takrat pridejo pravi rezultati. Ko smo usklajeni, je vse veliko lažje.
Mislim, da bo spodaj napisana povezava do tvoje strani – www.vm.si, kajne?
Ja, in tudi vsi linki bodo spodaj.
Monika, hvala ti za danes. Vedno se od tebe nekaj novega naučim. Hvala, da si podelila vse to.
Tudi tebi hvala, Maja. Zelo mi je bilo noro dobro sodelovati s tabo, hvala ti za ta proces, ki sva šli skozi skupaj. In vem, da bova še naprej ustvarjali skupaj.
Se že veselim. Hvala ti.
Hvala za tvoj čas in pozornost. Če ti je bila epizoda všeč, te vabim, da se naročiš na podcast na aplikaciji, kjer poslušaš podcaste, in tako ne zamudiš naslednje epizode. Vesela bom tudi tvoje povratne informacije. Hvala ti – in naredi nekaj legendarnega tudi ti.
Brezplačen vodič
Tvoje objave niso problem — tvoj sistem je
Brezplačni vodič, ki ti pokaže, kako v 3 korakih zgradiš sistem za stabilen dotok strank – brez nenehnega objavljanja in oglasov.
Video 1: X-faktor
Komentiraj