Hippie Limonca, pisateljica
www.hippielimonca.com/ | Instagram: @hippie_limonca | Facebook: Hippie Limonca | hippie.limonca@gmail.com
Povej o sebi, da te spoznamo…
Limonca je moj resnični jaz.
Ona piše, ustvarja in deli to kar polni dušo in srce.
Limonca je naravna, diši po gozdu in verjame v prijaznost.
Rada meditira, obožuje planine, knjige in rastline.
Je velika ljubiteljica živali in doma na balkonu v gnezdilnici nudi domek nekaj samotarskim čebelam. Vsako jutro jo zbudi sinička, ko zbirčna lušči semena. Če je ne prebudi ona, pa to stori psička Nala, ko jo oblizne in nestropno čaka na sprehod.
Predvsem pa želi v prav vsakem posamezniku prižgati iskrico, ki jo v sebi nosimo vsi, ne glede na spolno usmerjenost, vero, barvo kože ter družbeni status.
Kaj je spodbudilo tvojo kariero?
Že od nekdaj rada pišem in berem. Prav slednje mi je dalo ogromen besedni zaklad in hitro sem ugotovila, da mi pisanje olajša dušo in da lahko tako krasno izrazim vse kar skrivam v sebi, pa včasih ne znam ali ne upam povedati na glas.
Ko sem odraščala, sem spoznala, da ljudje trpijo, da so ujeti v materialni svet in se vrtijo v začaranem krogu dolgočasja, bolezni, zavisti, ljubosumja,… da so le redki tisti trenutki, ko se ustavijo in ko jim nekaj pride do živega, ko zares odprejo srce in dušo in začutijo to ljubezen v sebi.
S svojim pisanjem želim v njih prebuditi prav to ljubezen in jim pokazati, da je življenje lepo, da je toliko razlogov za veselje, da planet delimo s krasnimi bitji in da je ta pisanost nekaj najlepšega. Da se lahko učimo eden od drugega in skupaj rastemo.
Na začetku sem pisala bolj zase, potem pa sem zbrala pogum in svoje misli začela deliti na Hippie Limonci.
Kako izgleda tvoj dan? Popelji nas skozi tvoj običajen dan…
Moj dan se začne malo pred 7. uro zjutraj. Najprej zadiham in uredim oba otroka. Prižgem nam glasbo. Običajno so to kakšne mantre. Prižgem kadilo in pripravim zajtrk.
Doma se vedno trudim, da je naše okolje mirno. Televizije nimamo.
Partner starejšega otroka odpelje v vrtec, jaz včasih z mlajšim še zadremam, ker se hraniva tudi ponoči in ker se zavedam, kako pomemben je spanec za normalno delovanje skozi dan.
Potem si pripravim kosmiče s sadjem, skuham si čaj. Odpraviva se na sprehod in s seboj vzameva psa. Ko sem zunaj se trudim res vživeti v naravo. Z vozičkom se odpravim skozi gozd do čebeljnakov, opazujem drevesa, rastline. Vedno v sebi zbujam hvaležnost, ker se vse bolj zavedam, kako bogati smo. Pa ne v materialnem smislu. Imamo eden drugega, zdravje, toplo hrano in domek poln miru. Včasih naberem še robide, kostanje, gobe,… Odvisno od letnega časa. Naredim kaj fotk za socialna omrežja Limonce.
Po sprehodu rada ustvarjam, uredim slike, napišem kakšno objavo, posnamem podcast za Sound Cloud.
Nato skuham kosilo. Partner je zaljubljen v domačo kuho in pravi, da ima moja hrana drugačen okus, ker jo pripravljam z ljubeznijo.
Ko se najeva, gre po starejšega sina in ko se vrneta se trudimo početi kaj skupaj. Ali gremo še enkrat na sprehod ali se odpravimo na naš vrtek, če je dež pečemo kekse, pripravljamo sokove in omake za ozimnico, rišemo, pogledamo kakšno risanko na računalniku.
Večeri so rezervirani za cartanje. Ko otroka zaspita, si obvezno vzameva čas zase. Veliko se pogovarjava, bereva eden drugemu, pogledava kak dokumentarec, meditirava. Dan zaključim med 9. in 10. uro.
Kateri je tvoj najljubši neuspeh, ki te je porinil v kasnejši uspeh?
Ko sem začela javno pisati, sem imela velik problem, ker sem čutila pritisk. Doživela sem največjo blokado, ker sem enostavno “zlezla” vase in nisem več imela poguma biti to kar v resnici sem. V glavi sem imela strah – Kaj bodo pa drugi rekli –
Navdih kar ni in ni prišel, spreminjala sem ime pod katerim ustvarjam, šla v drug posel in se na nek način čisto izgubila.
A dolgo ne moreš skrivati tega, kar si v resnici. Združila sem svojo ljubezen do fotografiranja narave in pisanjem ter začela ustvarjati svojo vsebino.
Znebila sem se pritiska in ozavestila, da mi ni potrebno objavljati vsak dan, ampak da je boljše, da pišem takrat, ko to zares čutim in ko nekaj nastane iz globine moje duše.
Vedno skušam biti “fer” do svojih sledilcev, oziroma bralcev in jim ponuditi samo tisto, za kar menim, da je res kvalitetno in jim lahko dejansko pomaga v njihovem vsakdanjem življenju.
Ko si nefokusirana ali nemotivirana, kako se spraviš iz tega?
Če vidim, da je to samo neko kratkotrajno počutje, si pustim nekaj dni počitka in se odklopim od vsega. Vsi kdaj potrebujemo čas zase in razvajanje. Imamo vso pravico, da se tako počutimo. Na silo nekaj ustvarjati nima smisla.
Če pa vidim, da to traja že predolgo, pa grem na dolg sprehod, potopim se vase in svoje občutke in vse zlijem na papir. S tega potem potegnem iztočnice za nove zapise, ki jih skušam oblikovati tako, da so v korist tistim, ki jih berejo.
Če bi vsem ljudem lahko poslala mini sporočilo, kaj bi to bilo?
Vedno deluj iz srca in ne iz ega.
Vedno deluj iz srca in ne iz ega.
Kaj bi svetovala nekomu, ki začenja poslovno pot?
Najdi svojo strast in ji sledi. Ovire bodo prišle kot preizkušnja, da v tebi vzbudijo trdnost in popolno prepričanje, da je to kar delaš, tvoje resnično poslanstvo. Iz njih potegni znanje in uresniči to, kar nosiš v srcu.
Komentiraj