Laura Cocetta, Vela Sea Storie
www.velaseastories.com | Instagram @velaseastories | Instagram @laurasseastories | Facebook @velaseastories | Facebook @laurasseastories
Povej o sebi, da te spoznamo…
Prihajam iz Pirana in kar težko rečem, da sem samostojna podjetnica, čeprav vstopam v 4. leto samostojne poti. Mogoče zato, ker je vse skupaj potekalo zelo organsko in enostavno sem začutila, da ne spadam v klasičen sistem rednih služb. Skupaj s fantom ustvarjava zgodbo, ki se odvija v Piranu, ob morju, kjer nudimo prenočišča in imamo trgovino z najinimi izdelki iz naplavin in z dodatki za plažo. Zato smo zgodbo poimenovali, zgodba, ki diši po morju.
Kaj je spodbudilo tvojo kariero?
Dejstvo, da sem se zelo zgodaj redno zaposlila in ob študiju hodila v redno službo z dvoizmenskim urnikom. V očeh mojih vrstnikov, znancev, staršev in prijateljev sem bila zelo uspešna, a sama sem čutila da to ni to. Trajalo je kar nekaj časa, da sem ugotovila, da ne služba in ne smer študija me ne izpolnjujeta. Ko sem diplomirala sem začutila, da moram neki narediti in tako sem dala odpoved ter stopila na svojo pot. Ni mi žal. Ravno nasprotno: to bi morala storiti najbrž že prej.
Kako izgleda tvoj dan? Popelji nas skozi tvoj običajen dan…
Moj delovni dan lahko razdelim na 2 kategoriji: delovni dan v zimskem obdobju in delovni dan v času sezone. Ko se bliža turistična sezona je moj delovnik brez glave in repa 24/7. Začne se z odklepanjem naše trgovine oz. ateljeja v Piranu in tekom dneva si sledijo odhodi gostov iz apartmajev, urejanje rezervacij in priprava dokumentacije za prihajajoče goste, sprejem gostov, odgovarjanje na maile in če ostane še kaj časa ga namenim ustvarjanju za prodajo v ateljeju. Slednjega je več v zimskem obdobju in si prizadevam, da ga bom s časom porazdelila na celo leto.
Kateri je tvoj najljubši neuspeh, ki te je porinil v kasnejši uspeh?
Mogoče to, da sem v začetku samostojne poti mislila, da bova s partnerjem zmogla vse sama, brez dodatne pomoči. Zato da bo vse “tako kot mora biti”. Perfektno. V meni je malo tako imenovani “control freak-a”
Po prvi sezoni so me tempo, obseg dela in odgovornost tako zdelali, da sem vedela, da če hočem v tej smeri nadaljevati, moram način dela temeljito spremeniti, sprejeti dejstvo, da ne morem imeti vsega 100% pod kontrolo in da je delo potrebno razdeliti in razširiti ekipo.
Ko si nefokusirana ali nemotivirana, kako se spraviš iz tega?
Moja napaka ali prednost je ta, da stvari delam “po občutku”, kar mi seveda zelo ustreza. A so dnevi, ko delo čaka, zagona in inspiracije pa ni, takrat pa mislim, da se najbolj izkaže disciplina in fokus. Meni najbolj pomaga zapisovanje nalog in ciljev, ki jih želim doseči ter redna doza sprehodov v naravi. Fokus nase in v svoje delo je pri samostojnih podjetnikih nujen.
Če bi vsem ljudem lahko poslala mini sporočilo, kaj bi to bilo?
Če se fokusiram na vse, ki so(smo) stopili na svojo pot ali razmišljajo, da še bodo je to tale: “Kaj bodo pa ljudje rekli?”Žal, so te besede uničile več sanj kot vse druge.
“Kaj bodo pa ljudje rekli?”Žal, so te besede uničile več sanj kot vse druge.
Kaj bi svetovala nekomu, ki začenja poslovno pot?
Verjeti vase – če sam ne verjameš , tudi drugi ne bodo. Tako simple, a tako res.
Komentiraj