MOD chat: Urša Petrovič, miofascialna masaža psov
www.caninaviva.si | Instagram

Povej o sebi, da te spoznamo…

Živjo, moje ime je Urša. Veseli me, da se danes bereva. Ukvarjam se z miofascialno masažo psov, ki sem se je 2 leti učila v Veliki Britaniji. Verjetno ni potrebno posebno poudarjati, da obožujem pse. Že od nekdaj so moja najljubša tema in zelo težko se zadržim, da se ne bi, skoraj že refleksno, odzvala na mimoidočega psa. Ponavadi izpade, kot da se jih bojim, saj se jim, če se le da, vljudno umikam v loku. Imam veliko srečo, da so me domači in prijatelji že navajeni. Rada kuham, še raje jem, zelo rada se smejim in obožujem sonce, morje in sprehode v naravi z mojo psičko.

Kaj je spodbudilo tvojo kariero?

Vedno mi je bilo najbolj pomembno to, da v življenju sledim sebi. Že kot majhna sem si obljubila, da bo moja služba moje veselje. In da bo najverjetneje vključevala delo s psi. Čeprav so me vsi prepričevali, da od tega ne bom mogla živeti, so šli njihovi komentarji vedno mimo mojih ušes.

Ko sem ob študiju biotehnologije prišla do spoznanja, da v laboratoriju na bom zdržala več kot 2 dni, da prepis na veterino ne pride v poštev (ker ne prenesem krvi), sem ugotovila, da je čas, da se zjasnim in ugotovim kaj si zares želim početi v življenju.

Zaupala sem si, močno pretehtala vse možnosti, diplomirala iz biotehnologije in se vpisala na 2 letni program študija masaže psov pri Canine Massage Therapy Centre, ki je eden izmed najboljših centrov za masažo psov na svetu. In tako se je zgodila CANINAVIVA – miofascialna masaža psov.

Psom pomagam pri rehabilitaciji poškodb mehkih tkiv in nudim podporo pri pogostih ortopedskih težavah, kot sta na primer artritis in kolčna displazija. Nekaj najlepšega je, ko me skrbnik pokliče in mi pove, da ne more verjeti kako zelo dobro se po masaži počuti njegov pes, da ne šepa več in se spet igra s svojimi pasjimi prijatelji. Vesela sem, da jim lahko s svojim znanjem vračam iskrico v očeh.

Kako izgleda tvoj dan? Popelji nas skozi tvoj običajen dan…

Edina stalnica v mojem dnevu je jutranji sprehod s psičko. Vstaneva okoli 6ih in se odpraviva na sprehod v gozd. Do 7ih sva doma, potem pa si eno uro ali dve vzamem časa zase. Včasih pišem »morning pages«, dnevnik hvaležnosti, delam vaje za zavestno pisanje, poslušam kakšen zanimiv avdio posnetek, avdio knjigo, podcast, telovadim, včasih plešem, včasih meditiram ali pa se kar takoj lotim dela, ki me tisti dan čaka. Kar me pokliče. Moj urnik je na splošno zelo razgiban, saj nimam ustaljenega delovnega časa. Včasih imam stranke dopoldne, včasih pa šele pozno popoldne.

Zvečer v mislih preletim dan, se zahvalim zanj in komaj čakam novega.

Kateri je tvoj najljubši neuspeh, ki te je porinil v kasnejši uspeh?

Verjamem, da se nič v življenju ne dogaja proti meni in v vsaki, še tako neprijetni situaciji, na stvari pogledam z drugačnega zornega kota. Ko se zdi, da se vse ruši, se ustavim, zadiham in se spomnim, da bo tudi to minilo in da se lahko iz vsake situacije nekaj naučim.

Ko si nefokusirana ali nemotivirana, kako se spraviš iz tega?

Zadnje čase vadim predvsem to, da sem bolj prijazna in razumevajoča do same sebe. Vzamem si prost dan, prespim, in si dam popolno dovoljenje, da lahko gledam v steno – če to potrebujem. Ponavadi me zelo hitro mine. Spomnim se tudi na to, da mi v življenju ni nič treba in da je vse samo izbira.

Ko s čim predolgo odlašam mi pomaga, da si na telefonu nastavim odštevalnik časa in se te stvari lotim s popolno koncentracijo, ker vem, da lahko po iztečenem času s tem opravilom po želji nadaljujem ali ne.

Če bi vsem ljudem lahko poslala mini sporočilo, kaj bi to bilo?

Nobene sanje niso prevelike in zavedaj se, da je čisto vse mogoče. Si darilo temu svetu in imaš velik vpliv na vse okoli sebe. Ko zase izbereš nekaj večjega, odpreš vrata tudi drugim ljudem in jim pokažeš, da se da.

V življenju ni nič treba in da je vse samo izbira.

Kaj bi svetovala nekomu, ki začenja poslovno pot?

Vztrajaj, bodi potrpežljiva, počni kar te veseli in zaupaj življenju, ker ti vedno krije hrbet. Predvsem pa se sprosti in uživaj v vsakem koraku.