V TEJ EPIZODI …
Renata razkriva svojo podjetniško pot kot energijsko terapevtko – od notranjih dvomov do postavljanja cen, meja in ustvarjanja svobode. Pogovor o raziskovanju čustev, telesa in energije kot orodjih za osebno rast in svobodo.
Renato najdeš na: njeno darilo | YouTube | Facebook | Instagram | Viber
// OMENJENI LINKI ⇩
Povratna informacija: maja@mod.si ali Instagram/Facebook @majaojstersek
Te zanima…
Kako v 1 letu popolnoma transformirati svoj brand, da izstopi iz konkurence, postane magnetično privlačen za stranke, bolj profitabilen, hitreje rastoč in pusti trajen pečat. Na lahkoten način, kjer ohraniš svojo avtentičnost?
↓
… AMPAK …
Zakaj mi zaupati?
Naj ti najprej povem, da nisem čarobna vila, ki bi zamahnila s palčko in transformirala tvoj posel (čeprav me je ena stranka že okronala za »čarobno vilo interneta«), sem pa čez leta (10+) nabrala kar nekaj izkušenj in znanja, ki morda dajejo tak vtis.
In če ti povem, da se je moja poslovna pot začela ob redni službi, ko se na spletu sploh nisem upala pojaviti (beri objaviti svojo sliko), mi morda ne boš verjel/a… No, kmalu sem ugotovila, da če imaš pravi »zakaj«, jasno strategijo in začrtano pot, gre vse veliko lažje.
In ob ustvarjanju spletnih strani, sicer lepih in modernih, sem ugotovila, da nimajo čisto takega efekta, kot bi si ga želela.
Zato sem se zagrizeno potopila v raziskovanje, kaj je še potrebno in tako čez leta razvila metodo oz. celostni pristop, kjer je za učinkovito spletno stran trebaimeti postavljen brand in strateško oblikovano celostno grafično podobo.
Vse to vsak posel poveže v poezijo. 😍
Včasih morda nimamo znanja ali točnega zemljevida, kaj in kam je treba zaviti, da pridemo do učinkovitega posla. In to je normalno, običajno nas tega v šolah ne učijo (pa še v online svetu se stvari hitro spreminjajo). Zato pa sem tukaj jaz, da ti priskočim na pomoč. V ta program sem zapakirala vse, kar potrebuješ, da postaviš dobre temelje za svoj brand, ki bo profitabilen in ti bo pomagal, da transformiraš svoje življenje, posel, pomagaš svojim strankam ter pustiš svoj pečat v svetu.
Kaj ti prinese program Legendarni?
Spletno stran, ki postane tvoj najboljši prodajalec in asistent, da ti ne bo treba več nenehno prodajati,
Gradnjo prepoznavnosti na avtopilotu, tudi brez vsakodnevnega objavljanja na družbenih omrežjih, kar ti prinese več časa za pomembne aktivnosti,
Vizualno podobo, na katero boš ponosen/a in bo hkrati pritegnila idealne stranke,
Jasne korake in sisteme za brezmejno rast tvojega branda (adijo ugibanje in nenehno googlanje).
Skrivnost, zakaj je Legendarni tako transformativen
Tea Furlan
Tamara Teršič
↓ POGLEJ SI, KAJ JE MOGOČE ↓
Tamara Teršič – Zavestno starševstvo www.odsev.si | Robert Borenović – Bioterapija bioterapija-robertborenovic.com
↓ Povezan. ne odrezan z Nike Kobal ↓
Nike Kobal – nyoga.si
↓ Zapustila stabilno kariero in zaupala intuiciji (kljub dvomom in strahu) -pogovor s Teo Bažon ↓
Teo Bažon – thealumina.com
↓ Dva posla + redna služba? Simona razkrije, kako ji to uspe ↓
Simona Dimovska – www.sisiyoga.com
↓ Zakaj jo je razdajanje skoraj uničilo (in kaj je naredila drugače) ↓
Renata ReaDana – www.readana.si
Kako poteka?
Korak 1: Rezerviraš termin za posvet
Korak 2: Pridobiš dostop do članskega centra
Korak 3: Narediva načrt za tvojo transformacijo
Kaj prejmeš?
LEGENDARNI: HITER ZAČETEK
Metoda in proces za kreiranje branda, ki izstopa iz konkurence, je magnetično privlačen za idealne stranke, profitabilen in hitro rastoč s takojšnjim in TRAJNIM dostopom.
12-MESEČNO MENTORSTVO
Z rednimi mesečnimi online skupinskimi coachingi (2x/mesec), enim posebnim dogodkom (posebna tematika ali aktivnost) na mesec.
LEGENDARNI ASISTENT
Članski center za asistente, ki bo tvojemu asistentu (ali tebi) tudi tehnično pomagal izpeljati krovni trening in posamezne projekte. Vključuje pa tudi mesečno srečanje za asistente + takojšni dostop do centra, kjer je že ogromno obširnih treningov, navodil, ordij.
SKUPNOST ZA LEGENDARNE
Kjer najdeš takojšnjo pomoč (vsak delavnik) in medsebojno podporo (FB skupina).
SKUPNOST ZA ASISTENTE
Kjer bo tudi tvoj asistent dobil takojšnjo podporo in pomoč (vsak delavnik) (FB skupina).
RAJE BEREŠ?↓
Zakaj jo je razdajanje skoraj uničilo (in kaj je naredila drugače) – Renato ReaDana
Maja: Evo, Renata, dobrodošla in ful hvala, da si si danes vzela čas, da bova malo poklepetala o tvoji podjetniški poti. V bistvu mi je fajn, da se včasih pogovarjamo tudi z tistimi, ki še mogoče niso sto procentno na svoji poti, pa imajo zraven službo, pa gradijo posebno, da se ne počutimo čisto osamljene. To ni mogoče, ampak da si ti en lepi primer, kaj vse je mogoče.
Čist pred negrevo v tematiko, če lahko na kratko poveš, s čem se ukvarjaš, kaj je tvoje poslanstvo?
Renata: Živjo, sem tudi vesela za povabilo, bom probala na kratko. Zelo ravno kratka, pa jasna, tako da upam, da bom. Začela sem tako, ker sem jaz bila v neki dilemi, oziroma sem postala mamica. Predtem sem bila zelo jezna, nepotrpežljiva, zaletava. Ko sem rodila, še včeraj, že prvi dan, ko me je videla, so rekla, da ta duša, ta otroka ni za drugo okolje. Nisem bila v nezdravem okolju, vsega ljubečega partnera, to ni bilo problem, ampak sama pri sebi.
Tako se je začela tudi moja pot. Še predtem, me so te stvari zelo zanimale, ampak moje mišljenje je bilo, da to delajo samo posamezniki, če so poslani, ampak to je bilo moje mišljenje, jaz sem to zelo rada raziskovala, poslušala, obiskovala delavnice, ampak nisem se tega lotila. Zdravstvo včeraj se je moja pot začela premeni, se je začela sama seboj ukvarjati, poglobiti, ni bilo enostavno.
Sem se pa tudi s tarotom že prej ukvarjala, se je tudi sem bila v tarotu, pah pogled v karte in tako dalje, ampak mi je vmer manjka, zakaj se nam to dogaja, zakaj se nam eni te isti vprašanja postavlja in dobimo eno te iste odgovore. Tako se je začela moja pot.
Moje poslanstvo je nekako da probam, tako kot sem sebi, ali pa se učim sebi osvetljiti vsak dan, kaj se dogaja, kje sem, kako se počutim, ljudje pod samoznanjem, večina ima ženske, ampak če imajo področje ženske, zato jih najbolje razumem.
Moje poslanstvo, moja želja je, da oseba naučim, da začutijo, kje so, kaj so v danem trenutku, da pazujejo seboj v danem trenutku in nekako, da s tem grajo v svet. Vsak dan, ne samo, kadar je kriza, ampak tudi takrat, kaj je dobro, kje so, kaj sem in kako se počutijo.
Konkretni primeri dela
Maja: A pa lahko mogoče deliš kakšne bolj konkretne primere, ne mislim, da moraš zdaj, da bi razkrila koga, ampak tako se mi zdi, da bi si znali še bolj predstavljati, kaj se ti deli.
Renata: Recimo, bom recimo iz sebe, recimo nas nekdo razjezi in ugotavljamo, da vsakič, če ta oseba, to je lahko določena oseba, ampak ni poante, da je to ime priimek te osebe določeno osebo. Mogoče ima neko funkcijo, recimo vodstvo in nas jezi. To pomeni, mi avtoritete ne znamo sprejeti, nam ne gre na živce, recimo in kaj imamo z avtoriteto?
Avtoritetok, avtoriteta, šef, vodja, ampak na splošno, kaj je avtoriteta za nas pomeni? In to pazujemo, ne, ne vem, vodja in priimek nekoga, ampak kaj imamo z avtoriteto, kakšen odnos imamo z avtoriteto, kako se obnašam, če mislim, da je nekdo avtoriteta nad mano ali preko je avtoriteto, a sami postavljamo ljudi na višji prestav, kot smo sebe, zakaj jih postavljamo, zakaj jim damo to moč, zakaj majo v enih trenutkih nad nami nekaj nadvlado ali pa da bi jim dajal svojo lastno moč in oni lahko z nami upravljamo in seveda to nas razjezi.
In kaj imamo mi, recimo, če jaz rečem sedaj eni v sebi, ampak sem se pregla, avtoriteta, kako odreagiramo? Se skrčimo, ampak smo že takoj jezni, smo v gardu in recimo gremo čez te občutke, sem se šla čez te občutke in govorila, da ja, imam težavo z avtoriteto in tega razloga. Ko sem to predihala, ko sem to zavestno, ne glede na to, v kateri pozicije je nekdo, je samo oseba, ima svoje, to bi rekla, vloge, komunikacijo z nami in to, ampak je spet na nas, kako bomo mi odreagirali.
Primer z navodili
To je zelo dobro pri mene, pa se po moje, se bojo zelo velikrat, se lahko sečujemo, pa se spomnimo, poslušamo neko predavanje ali pa poslušamo nekega človeka, ki daje navodila. To pomeni, da je skupina petih ljudi in ta bo dajal navodila, pa nekdo pač daje navodila. Vsi bomo drugače razumeli te navodila, eni bomo rekli, naj gre, da ne rečem kam, eni bomo rekli, super, gremo naprej, eni bomo rekli, super, navodilo, zdaj vem, kaj moram delati. Pet različnih ljudi, isto vsega razloga.
In če bi te pet vse povprašali vsak svoj vidik, kaj je za njega recimo ponavljanje navodil, eni pač ne marajo poslušati navodil in je vsem problem in to lahko se pač predela, prediha, da pa tudi, ko so navodila, da dojeva, da to ni napad, da to ne slaba oseba, da so pač navodila in lahko je enake z drugačno.
Da se lahko malo približati.
Podjetniški primeri in meje
Maja: Ja, ful dober. Zdaj mi pa podaj en primer, recimo, ker je veliko tukaj bodo podjetnikov in podjetnic poslušalcev, se pravi, recimo, da če bi primer, ki ga veliko krat slišimo, recimo, da pride kaka podjetnica in reče ali na eni strani, joj, do mene ne pridejo dobre stranke, ali pa na drugi strani, joj, jaz imam same grozne stranke, same probleme imam. Verjetno, v tem primeru bi, če sem te prav razumela, problem z strankami, ampak je nekaj v njej.
Renata: Tako, jaz tudi, jaz, kaj sem začela s poslom, kaj sem imela tudi ljudi, kaj so zelo radi brezplačno, pa sam nekaj bi rada vprašala, recimo, recimo poglej, tukaj, to je zelo običajno tudi z ljudi radi, ali kaj so te karte in gor in dol in tukaj sem jaz zelo hitro mogla postaviti mejo, oziroma sama se pri seboj odločiti, da jaz, ne, ni problem, da je zastonj navodilo ali pa zastonj, res ni problem.
Problem je, kaj oseba s to zastonj naredi. Jaz rada dam zastonj neki, ampak jaz vem, da ta oseba bo to nesla v svet ali pa v življenje. Zelo hitro sem si mogla postaviti, ne želim to, ne želim to, ne želim to, je bilo težko, zato je pa mogoče izgubiš neki, ampak koristnica sem pa jaz s tem.
Tudi, recimo, ko postavljamo cene, ne, kaj mi vibriramo, kaj bi mi, za vibrirane cene, da nam recimo stranka, da ne vem, izmišljava 150 evrov in smo mi čist zmerni in ponavljam smo mi čist tako lepo od sprememna od tega, ne, no, joj, ne, prosim, ne, smo rekli 100, pa zakaj mi dajete še 50 dodatno, ne, imamo mi izjem ali pa, joj, kaj mi je dala sem 150, pa ne, ti si določila ceno, ti nosaš tu energijo in pa smo mi pomirjene 150, da pa 50, da pa 1000, pa če imamo svojo ceno in smo pomirjeni, je velika verjetnost, da dobimo še tri godine.
Jaz sem to presaš, res, nimam nizkih cen, pa se tudi ni zdaj poanta, velikrat dobim še ono, no, pa še za kavo vam dam, ali pa že bomo, ne, tako, velikrat, zatem, ker res nimam problem, je pa res, da sem pa znehala delati z zastonj, to so se pač odločila, ne, zatem se pravim, ni problem, z unih strank je to svoje redne itak dobijo tudi vse in bombolčke in klice, to ni problem, ampak res, jaz sem se odločila, da moj čas, moje znanje, moja energija mi je pomembna in rada bi dajala ljudem, ki bo pa to nekaj množila, zase, neko roden, naredi nekaj, ne, ne, ne bo v pedalu, ampak ne, zdaj, ta informacija, če si posila, če si prosila, da se tudi nekaj da.
Tako da, ja, bi rekla, da je, odnes, ker jaz sem to delala in so me raztrgali, so me raztrgali, vse posod sem bila, pa nikjer ni bilo pa iz kupička, samo utrujena sem bila, pa mogla postaviti črto.
Strah pred postavljanjem meja
Maja: Tako, a te je bilo kdaj potem strah, recimo, ko si se razdajala, da zdaj, če se pa ne boš, da potem pa sploh ne boš imela stranke ali pa sploh tega problema?
Renata: Moram reči, da po moje, ko si se toliko razdajal in si čisto, da ne rečem, razpadel, enostavno tudi rečeš, ne grem, več imam nič več, zaključno s tem, kot pa, da se grem še to igro naprej. In po moje, ko se res ono rečeš, fertig, ne grem se, v teh igrah se več ne grem, je ponavaja pol energija čist drugačko stav. Vedno, ampak govorimo iz srca, ne ono, aha, ona je rekla reč, ne vem, ampak to je res, ko se razpadaš, ko rečeš, ne, ne moram več, moram ne dihat, živim ne več, ni to moje več poslanstvo, sam nekaj dajem, ampak ljudje pa samo več je in res nikamor ne peljem.
Tudi tukaj ljudje nima enač od tega. Ker ne cenjam, jaz sem imela primer v začetku, da so prijateljici delala, pač smo se pogovarjali na kavi, res da mi je plačala ga silo, in smo se pogovarjali, naredile ne tako kratko terapijo, neko pogled, in je pa prišla in je rekla, veš, za to, kar si mi ti povedala v pol ure, sem jaz plačala 150 evrov, pa mi je povedala pol manj, kot ti, govorila ste pa isto. Pa ona je delala neko analizo, ta je v spa, ne, tudi me je nekaj pregledovala, sem se pa s njo pogovarjala, ne, nočno se je hvalil, takrat mi je dal vedeti, kako ne cenim svojega dela.
Sef to mi je bilo res spontno, da so se pa prijateljici, ampak kaj je za vraga, se ne rajeva imeti 150 evrov, ampak tudi to sem ugotovila. Ljudje rajše plačajo 150 evrov kot pa 5 evrov, tudi to sem ugotovila. Pomeni, rajši ti dajo 50 evrov kot pa 10 evrov, oziroma rajši ti neki plačajo kot pa dajo brez plačila, ali bom pa jaz tako stanga, ampak res rajši plačajo kot pa dajo brez plače.
Mislim, da je res na nas.
Terapevtski pristop
Maja: Zdaj pa, če se samo predstavljamo, recimo, da je ena podjetnica, čist primer, ki se ful razdaja, ne, pa še gre čez sebe, je že izmučena in nikakor ne more ugotoviti, kaj dela samo na robu. Lahko potem pride do tebe, kakšni potem koraki, a veš, tako, da si predstavljamo kako je. Če ni čisto kot pravnik, pa pride razdajanje, malo drugačno delo.
Renata: Ja, ja. Ponekud je vprašam, ponekud jaz tako delam, prvi, prvi sestanek ali pa druženje je prvo tako, da vprašam, kje si, kaj si, kako se počuteš. Tako, da besedno, da sama pred seboj ugotovi. Če bi jaz dala en krep, da zaprejo, če, ali pa tudi, če gleda, da ni zdaj, to pomembno, neči sama, nima družine, nima posla, nima nač, to pomeni, neči snaga, nima ni česa, no, nač, to pomeni nač, nula, nač nima, kje je, kaj je in kako se počuti.
To je mogoče moje največje, prvič, ko pride, kakšna sploh, če se tako že vidiš, da se razpada, ker ne vedi, je levo ali desno ali bar, ali pa. Ja, prvo to vprašam, kdo si sploh, če vsega tega, kar te zdaj ne bremeni ali nasekira, ne bi bilo.
In to je tudi meni včasi vrlo težko odgovoriti, ker se ne začutimo, ker nimamo niti glave, niti repa, niti ne vemo, kje imamo, kje imamo noge, niti kje imamo roke, telo več ne začutimo, ker jaz to delam vrlo, jaz to vrlo delam tudi na telesu, da jaz nisem gibčna, ampak vrlo čutim telo, tudi gledam, kako mimi ta telesa, gorim, in vrlo hitro ugotovijo, da ko se ljudje razpadamo, se je tudi fizično razpadamo in če ne začutimo se več, ne dihamo, ne vemo več niti, kako nam je imeti nač. Smo res v daleč ona in prvo, kar gremo, je to, kje sem, kako se počutim, pa pa, ok, pa recimo, da si izbereš eno čustvo, kako bi se rada počutila in probamo pa na tem delati.
Energetsko delo in masaža
Zdaj, če se je res tako, da je čist down, down, down, jaz ponekud, tako je v sebi položiv, se pogovorim par minut, pa je pa položiv na masažnem mizu in potem delam tako, kot dotiki glavi, kjer se zgodimo, jaz bom položujem glavo, jaz bom se z glavo povezan, to bom je nežna masaža, dotiki energijske točke na glavi, sproščenje in v miz govorim, kaj začutim, ker se telo seveda opira, noče sodelovati, kaj je bolje in potem počet sprobam, ker, če se vložajo na mizo, seveda, kako masaža, kako se ljudje bolj sproščijo in če pokrijem zde, ki so tače vroče, z tega, da se počuti prijetno in potem greva, čez pogovor, to bom je na masažnem mizi se pogovarjava.
Zdaj, zrdig, če me oseba ne pozna, če pa tudi nesigurno, ponekud se kjer poležamo in delava terapijo, to pa sedno na masažnem mizi, to bom je jaz se tam skrčila in govoriva in se pogovarjava na masažni mizi, da vidimo, kje je blokada. In ponekud se vidi velikrat, da delava s tem, da je nekaj prenesla, da je nekaj doživela kakšnih šoki in da ta razdajanje, če se ne razdaja, ne bo nišla čez, da je to edina možnost, da sploh funkcionira, da je to sploh vredno.
Dnevnik in refleksija
In pa tako. Ponekud je po prvi pogovor o terapiji, ko je že boljš, malce začne zavedati in potem, če je oseba, vidim, da je pripravljena ali da je nekaj odnesla, je uporabno, da ne bi še dnevnik, a ne dnevnik za vsak dan, ampak za določeno, za kaj se, da bi bilo vprašanje, čez podjetnica, za kaj mi je pomembno, da se razdajam in kaj mi to prinaša, seveda, sigurno je nekaj to prinaša, dobro, ki ga ne bi delala, in ona to piše, pa ponekud mi pal, se pravim, to je v bistvu posameznika pošljajo na meni in jaz pal vidim, katere besede, kakšna energija se zatakne in potem greva skozi neko opisanje ljudi ali skozi pogovor ali preteksženju in to probava analizirati.
Tudi, recimo, ko ona sedi z mano in govori in reče, da je veliko način imeti takole ali takole, da ozavesti, ker sigurno, kako je zdaj, recimo, maha in čitira, če je velik mahač, pa bomo se umirili in bomo rekli, ok, daljše, dolje in mogoče dost bolj zagledati, recimo, to je zdaj pri me in tako, da probam tudi skozi, ker jaz vrlo energetično delam, vrlo dobro začutim človeka in moram priznati, da tako prvič, drugič pridejo malo tako zadržani in tako, to pa ne, a po tretjič, rečejo prav, reči kaj, naredi, kar imaš in jaz sem rabila, da me pogledaš, da mi poveš, kam grem in tam je moja energija usmerjena.
Tako da velikrat je poži, tretjič, jaz sem prišla malo, da me pogledaš, če sem na pravi poti, če sem postavljena in da vedo, imam pa ta in ta izziv, še nisem šla čez in gledamo.
Različni pristopi
Tako da mi je všeč, kako ljudje sami, tako kot pa te, ko delamo spletna strana in sami ugotavljamo, kaj je vse možno in da res ni bav, bav sebe pazovati. Tako da je pa vse različno, res odvisen.
Imela sem tudi recimo osebo, ki pa je šla k meni in je po moje več kot eno uro sami jokala in je šla čisto zadovoljna in je rekla, da končana terapija in jih sami jokala. Nismo se nič veliko pogovarjali. Očitno, da ni nekaj kompletnemu jokala in očitno to je rabilo. To pomeni, da je bilo samo jokanje, kar je rabilo.
Tako da tudi potem sem imela, mi to velikrat, imam pa malo tudi to kričijo, to pomeni, da je glasno, ampak ja, sem imela eno osebo, ki mislim, da je več kot eno uro dobro je jokala. Samo je jokala. Nič ozadja, samo so vse sotekli in imam reč, da je zdravilno.
Različno. Jaz res kot vsega, že pa po telefonu pokliče, se mi že pokaže slika, kaj moram pritisniti, kaj se bi lahko podelali. Tudi veliki ljudi, ki preden pridajo, recimo se odločijo, pravijo, da so že v procesu, že čutijo.
Tudi tudi, ko nimajo pojma, kam prihajajo. Čutijo, da se bo nekaj dogajalo. Ne delam ne dal aj, da bi ljudje vedeli, ampak očitno se energije samo postavljajo.
Skepticizem in zaupanje
Maja: Ampak se ti kdaj zgodi, da mogoče, če delaš z energijami, možda se zgodi, da so to en šola, čalole, da to ne deluje. A imaš kake take primere tudi?
Renata: Ne, mogoče tudi to, ker jaz v to tako verjamem, da to ne delam. To ni enač tako, da bodo zdaj vsi oni giba in pa tresa. Tudi sem imela tudi take primere, ampak to so tudi ljudje, ki pa že imajo to znanje in se tudi sami znajo sprostiti. Kaj vrno meditirajo in se vrlo odvijajo, to ni enač tako. Ampak ni to enač tako, kako bi rekla, enač se ti ne dogaja zdaj drastično.
To je beno, ko jaz polagam roke na človeka, je bolj to, da jaz zaznavam telo, kje je, kaj je. In ko jaz sprašujem ljudi, oni to lahko, pa jaz, aha, pa je res lahko to. Tako, kot da bi spominjala, a ne vem, zdaj se slišam, ali si imela poškodbo v to od člu, aha, vedno padam na levo koleno, aha, kaj pa ima mama, kako z mama.
Tako da tukaj ni, ja, če je pa tako, pa lahko, če je nadaljajo, da jim delam, kar se tudi da, tako da tudi oni, ki ne verjamejo, začnejo verjeti, da nekaj je.
Tako da, ampak jaz s tem, jaz sem to, jaz sem rekla, jaz to tako verjamem, da onko verjame bo prišlo do mene, onko ne verjame, pa me itak najdejo, tako da lahko ne iščem, ampak me najajo, vožnje me naj ajo, tako da jaz vmer pravim, da vedno najde bo ta prave ljudina. Tako da, jaz sem se odločila, kakšni ljudi hočem imeti, in mislim, da tudi ta, ki prihaja vsi, ampak znam pa tudi reči, mislim, da nisem ta prava oseba završi, se ne matrava, ne, jaz ne ona, tako da ni tako, da bi jaz zdaj hotela čisto vsega, kar to se mogoče zdaj sliša, ampak mislim, da je pravo, da smo, da se ujamemo, no, ker drugač, ne greme drugač tako ole, no, tako da, ja.
Postavljanje meja in zaupanje v proces
Maja: To me ni zdo tako zanimivo, opet tako pred leti, ko sem bila še tisto v strahu, ampak kaj pa, če rečem ne stranka, ki pol pa ne bom več imela, pa ne bom preživela, pa te, to je bilo res na začetku, ampak po tem, ko sem si pa rekla, pa dej, bom pa probala, seče, če pač bom rekla, ne, če res ne čutim, pa bom videla, kaj se bo zgodilo. In čisto vsakič, ko sem to naredila, je prišla fantastična stranka, a ne, ker narediš prosto. Tako, tako. Tako jaz ful verjamem v to.
Renata: Ja, ja, jaz recimo, ne vem, zdaj se pravim, recimo vrlo veliko lijčo, vrlo veliko lijčo dobim, no, uroke, ne, dejte odmkniti uroke, ne, jaz s tem se ne ukvarjam, me neki čisnač ne zanima, jaz verjamem, da to obstaja in da to nekdo dela in da je to, ok, kul, kul, ampak jaz pač od tega sem se odmakla in me ne zanima. Ne bom zdaj rekla, ja, pa pridite pa bomo probali nekaj narediti, pač nisem na tej stopni, ne delam to nikoli, da ni pov, ali pa kaj, ampak pač nisem na to.
In seče pač v prvi, sem rečem, da pač nisem ta prava, da mogoče da, ja, a poznate koga, ne, ker me ne zanima to, ne, in pač se ne ukvarjam s tem, ali pa ne vem, jaz nikoli nama pozabila, ker smo imeli eno učiteljico, mislim, da nas je, ne, ne vem, ker tehniko učila že dovolj kot tega, in jaz vem, da je vedno govorila, jaz se z Angeli ne ukvarjam, to je tako več, kaj pou arila, ne, no in pa odvido tako čez, recimo, čez let je pa z Angeli začela delati, a ne, tako, kako se lahko energijo obrne, ampak mene res ta črna magija, uroke, me ne in pač to pač zavrem, ampak je velikch lijčov, no, da moram priznati, ampak pač nač, kot povežam, kart, črna magija, ne, in to je zdaj tako in povezava, ampak jaz imam krt kot pomoček za, za tega, da mogoče eno pribije, pa je to zanimivo, ne, in pa to men zdaj, mano no, da bi rada to, samo to bili.
Jaz nisem pa rada, imam reč, da.
Maja: Od čih let, če je že tako dolg, ne?
Renata: Ja, že, že 30 let, ja.
Podjetniška pot ob službi
Maja: Zdaj, še kaj bi povej, veliko krat se zgodi, ne, da je nekdo zaposlen, pa ful sanja, da zdaj bi pa on ful rad šel na svojo podjetniško pot, da bi končno lahko delal to, kar si želi, trr, trr, trr, tudi če je v službi zadovoljen in ne najde časa ali pa ni poguma, povej, kako je to možno, kako je tebi uspelo? Kaj je tebi uspelo?
Renata: Jaz to, kar radim, pa pa, mislim, to, kar delam, je to za me, kot nekomu, ne vem, kvačkanje, pletenje, joga, ne vem, men je to hobi, to jaz vrlo, vrlo rada delam. Jaz, mene lahko kličeš v ponoči, pa rečeš, pač prijateljce, ki jih poznam, zdaj govorim, pa reče, ne vem, pa mi lahko gledaš, kaj se dogaja, jaz bom, res to, ne vem, jaz mislim, da, ne vem, to samo jasno, tako, pa reče, jaz to res rada, ker tudi sama sebe vsak dan čekiram, pa pogledam, vse tudi se mi ne da, lena sem tudi z malo hočan strana, ne, tudi ne da se mi, ampak to je moj hobi, to je nekaj, kaj se pravim, kaj eni kvačkanje, obranje knjige, to je moj hobi.
Ja, moji otroci so bili v vrtcu, imam dva otroka, ste ste že dost velika, ampak ste bila manjša, jaz priznam, jaz sem iz družine, ki smo ziherači, ne, moraš imeti sigurno službo, bog ne dej, ne, kaj pa boš, ne, če imaš mela in to je zdaj moj izziv in zdaj sem jaz v enih letih, ne, se približujem 50-ki in bi rada sebi podarila, kako bi rekla, kaj ženske prihajamo v ta leta, svobodo, ne, zdaj ne v svobodo, v tem smislu, ne, za cel svet, ampak rada bi delala, mogoče pa ta hobi, da bi bil moj posol, oziroma, da bi pač kot sedaj iz tega živela, zakaj pa prej, nisem pa kako, zdaj, ker to meni ni bilo obreme. To pomeni, jaz, jaz sem lahko iz službe prišla, kratko sem imela tako službo, da vem, da jih imam domov ni, ne, delovnik je takšen, vem, da imam frej, dokud lahko tudi vzamem, ne vsakič, pa da odem, lahko vzem in sem lahko delam tako, res mi je to tako, kako mi čakaš, da imaš terapijo, kako mi čakaš, da pogledaš nekomu v karte, tako da je to meni res hobi, no, res bom to vrlo, vrlo rada delam, tako da mogoče za to.
Je pa res, da pa zdaj, le ko sem starejša, ne, ko rabiš svoj mir, ko rabiš čakanje, ko praviš, od se me več ne rabijo, ne, malo je, baci malo več svo, še več svobodno, še postavljaš, da mogoče bi se lahko oslobodil čez resa drugga, tako da mogoče bolj za to zdaj v tem času, ko sem že takšna, ne, razmišljam zaradi tega, ta svoboda in pač bom rekla hranjenim potem, no, tako da, ampak prej, ko sem pravil recimo 10 let v tem, mi pa res ni bilo, jaz, mene so to vsi sprašujejo, sem lahko ampak, jaz se vrlo znam dobro organizirati, ne, časovno in sem tudi točna in, hvala Bogu, imam tudi stranke vrlo točne, vrlo dosledne, ampak če me odpovejo, tudi lepo odpovejo, je pravi čas, tako da vse to lepo teče in ni problem, ker se dobro ne kompliciram, pa ne zadajam si preveč, tako da jaz se znam organizirati, imam pa vrlo partnerja takšnega, da mi je vrlo dajano roko, tudi med čim je bil tudi pam dostka pošla in dostka tam stvari, ki jaz nisem mogla narediti, tako da tudi tukaj sem imela pa vrlo močno podporo, ker mislim, da je tudi pomembno, ampak res rada to delam, tako da mi to je bilo tako, poskovnik sem se šla v grad, ne, ni pravi tako, ne, tako mogoče zdaj malo, ni tako bilo prav povedano, ampak tako, res rada rela da to delam, tako da ni bilo problem, tako zato.
Izzivi in težave
Maja: Ampak zdaj prav slišimo, veš, tako, kake glasove ali pa ko kdo posluša pa reče, ja pa Renata ima ful srečo, nije se vse poklopijo, nie gre vse glasko, jaz pa nimam sreče, a gre ti vedno vse glasko ali maš gledat tudi kakšno?
Berljiv transkript pogovora
Renata: (26:33) Ne, ah, itak, itak. Zdaj lahko vidim, delava se od spretne strani, nisem spretna za te stvari tehnično, ampak prav tako vidim, koliko je enih stvari, ki jih mislim, da si že preživel, pa pred nekimi pripričanji, kako če buta, ne. To je pa – kaj sem se tega lotila, pa kaj mi je bilo treba, pa vse je to zdaj bilo, pa zakaj zdaj le hočeš. Ampak to so novi začetki duše, pa kliče po teh novi začetkih, ko smo se toliko kopali v to, no, pa da pa sem se toliko kopala v te, in je to bilo seveda deset let. In kaj bo zdaj, kaj publiciraš, ne, saj furač pa furaj če deset, ne.
Ne, duša kliče po nekem novem. In mi, in tudi, ko imaš mojih nevrotik, pa recimo delaš terapije, imaš občutek, da vsi znajo, saj ti zdaj s tvojim otrokom ne znaš. Tudi najslabša mama sem bila, imam otroke za njim, varovala tudi svoj fobi, furim, tako da ni bilo enostavno. Ampak lahko zato, da ni enostavno, sebe vlečemo najbolj dobre. Lahko takrat pa največ gotovimo – zakaj ni enostavno, kdo mi je pripričal, da to je enostavno, kdo je mene pripričal, da je tako prav? Zakaj sem jaz ustrajala še deset let v službi, pa mogoče bi moj posel bil že zdaj, ne vem, na vrhuncu, z razlogom.
Pa sem rabila odrast. Kakorkoli da se staram, pa ene stvari, še nisem bila odrastna, ne znam mogoče sprejeti odgovornosti, ne želim si sprejeti odgovornosti. Tako je lažje. Vsi tukaj imamo izgovore, tudi jaz jih imam. Tukaj imamo izgovore, vprašamo se zakaj – je tako lažje. Karkoli nam tam ni všeč, nam je tako lažje.
Eno zgodbo bi se rada delila, zato, ker nam je mentor povedal pa mogoče res taka simbolična zgodba. In vedno se spomnim, ko imam izgovor in se spomnim na to zgodbo.
Renata: Zgodba gre tako: dva sedite v kavarni in en ima kuška. In kuškek sedi in začne cvili. In pravi kolega, ki nima kuška, temu v službi: “Tvoj kuškek cvili.” Pa pravi: “A, pa ga pogledam – no ne, vse je v redu.” Kuškek še vedno cvili, leži sedi na tleh in še vedno cvili. In pravi: “Pa cvili že ves čas.” Pa ga pogledam: “No ne, vse je v redu.” Na koncu se dvignete in greste pač naprej, na sprehod. In pravi: “Lej, ves čas leži na žebljiču.” Prav, mogoče ni bilo tako hudo, da se ni premaknil.
To pa mi ni všeč – da bi se premaknil. Lahko rečemo, koliko je drugim boljše, pa koliko je blago. In potem bi se rekla: “Joj, bla ga se tako malo, kako ti je fino.” Ampak jaz ne vem, čez kaj vse si ti šla, s čim se ne boš več spomniti, čez kaj si šla in čez kaj se soočiš in trpiš, tako kot jaz, ampak drugače, ne.
Jaz to zdaj ves čas dopuščam. Pa si tako mislim, pa ne, pa sem šla čez nek proces. Pa si mislim: “A spet, ne, pa nismo to že prebrodili?” Ampak to je to, to je life. In nikomur se ne konča, lahko napredujemo, lahko pa jamramo. Zdaj pa odločimo se, no, kam nasmerne bi radi šli. Ni niti eno enostavno. Če obstanemo ali pa če gremo naprej. Isto, samo odločiti se moramo tam. Tako da ni – imam tudi jaz padte, zdaj pa, ko bom zaključila, mogoče bom padla, lahko da bom ful.
Imamo vsak dan – vsi smo ženske, smo vsak ciklične. Dan smo tako, jutri smo že dol. Tako da to je del življenja. Tako da ni, ni mi bilo enostavno, ampak jaz mislim, da pač smo zreli, ali pa nismo zreli. Tako hitro si, tako pač. Pač enostavno, če nismo zreli, pa pač ne moramo tako.
Maja: (30:11) Ja, ampak mogoče bi bilo to treba podčrtati, da tudi ni nič slabega, ne. Se mi zdi, da zdaj je sploh moderno, da če hočeš imeti svoj posel ob službi furaj, da to moraš iti pa na sto procentov. Ne. Tako da moraš pač zraven furaj, kolikor uspeš, in to je čisto ok.
Renata: Tako, ja. Se pravi, če ti je to zdaj veselje. Jaz vidim dost podjetnic, ampak ko se pogovarjam, začne čisto tako, pač jih je veselil, ampak ene zapustijo službo, pak se lotijo dela, ki ga niti ne poznajo, pa so uspešne. Zakaj? Zato ker je vso energijo usmerila tam, uživa in napreduje. Ona ne razmišlja: “Jutri bom ne vem kje,” ampak ona samo v tem uživa. In tudi jaz v tem, kar delam, jaz res uživam. Meni je to tako – ja, jaz bi lahko cel dan dvajset ur. Jaz se na mene pravim, jaz jutri imam osebno srečanje in to pravi dve uri. In pa pravim da se jutri eno, ne, jaz bi lahko še en krog. Jaz sem tako, jaz me to polni, veseli zdaj, kot da sem od svoje.
Je pa tako, ne – včasih, ko sem delala, so bila tako: “Do mama, imaš mojih otrok, pa si mama, pa si partnerka, pa si prijateljica, pa si sestra, pa si ne vem kaj, pa v službi, pa…” A ne, sem imela ful vlog. In so mi rekla: “Joj, ko si ti drugačna, drugačna, ko te gledajo energijsko, ne, ko si en terapevt, to pa, ko te vidijo recimo nekje na ulici izven terapije, seveda, energija je druga.”
In sem se jaz rekla, pa je napačno, da moraš biti drugačna, raztrgana – te vloge te raztrgajo. In sem jaz začela, da bi bila povsod enaka, enaka. Seveda, ko terapevt si, spet v drugi energiji, ker pač delaš s človekom, ampak da sem povsod enaka, enaka. In tako, da ko me pa zdaj srečajo, mi narečejo, da sem drugačna. To – te vloge moramo malo speti skupaj, ne. Ne da zdaj nisem mama, nisem to, ampak to, kar si, bodi.
Če si, če ti ni dobro, lahko tudi rečeš, da ti ni dobro. Kaj mislim, kaj narobe, če rečeš, da ni dobro? Ona oseba, ki te vprašala… jaz jih ti rekla, da: “Lej, nisem dobro.” Pa to ne pomeni, da ti mora narobe biti. Rečeš: “Lej, nisem glih v najboljši kondiciji.” Ona pa zdaj ne ve, kaj z mano, no, kaj pa zakaj si me vprašala, če zdaj ne veš te informacije? Kaj, jaz seveda pričakujemo, da mi bo človek kot baba in gremo naprej. Ampak rečeš: “Nisem dobro,” pa to ni nič napačno. Pa pa te ona oseba zdaj je slišala. In to je pa spet naša skrb, da: “No ok, ne bom te tečila s seboj, bom rekla, da sem dobro.” Reci pravo: “Nisem dobro.”
Sami sebi rečemo, da nismo dobri. V ogledalo smo si veliko naredili. Ok, ne rabimo, da sebi znamo reči: “Nisem dobro,” in gremo. In to me je prizadelo, kako sem to slišala, kako me je ta oseba prizadela. Ne pa samo na smešek pa afirmacija ali kar pol.
Jaz imam tako, no – jaz sem tu delala z afirmacijo, in meni je tako: “Jaz sem, afirmacija, afirmacija,” in pa pada dol. Spet afirmacija je glavna prepričanja, kako nekaj ne deluje, a ne. Seveda, moja prepričanja nisem bila skladnja s temi afirmacijami. Jaz jih zdaj lahko povem, ampak samo, ker je z mano skladjen. Mi se lahko naučimo, in to ena afirmacija, ampak če ni to naša vibracija, ni naša. Ne govorim, da niso dobre, ampak povejmo o vibraciji. Besede so zelo, zelo, zelo, tudi vibracija, no. Vse je, ampak tako zelo, zelo. Tako da, ja, imamo padce vsak dan, vsak dan. Sedem devetdeset odstotkov sem šla, sem šla. Tako da, ja.
Maja: (33:48) Kako pa gledaš na tako pomoč, recimo na podjetniške poti – misliš, da je to pravi korak, ali pa tudi tako v življenju, ko pridemo do nekega izziva, ali najprej se sam matra ali je bolje, mislim, če hočeš, kdo treba priti?
Renata: (34:04) Jaz, jaz posebno se sama matram, jaz ne vem, kaj je z mano, ampak jaz se sama matram. Ampak sem spoznala, ker pa res za večino, bom pa vedno nekako, da mi iz neke pride informacija in pridem pač nekako na sebe, ki me da, če ne dovolj ust, od svojih pot mogoče zbolim, ker se sama delam in pa tako. Je pa res, da sem jaz tisti tip osebe, ki bom prvo probala sama, ker moje globoko prepričanje – ne more vsi kaj težiti, ampak ljudje z veseljem delijo, tako kot ti tudi drugi. Tako da moram tudi, jaz grem čez te stvari, tako da se pravim, skupaj se rešimo.
Tako da, ja, jaz sem vedno za to, da si pomagamo. Je pa dobro, da pa potem ne ostaneš – mogoče je tukaj ena zanka, ki je tudi pri nekaterih, vidim. Čeprav pri meni je to zelo hitro opazno, da ne more tako, niso odvisni. Jaz ne želim, da je nekdo odvisen od mene. Ne me narobe razumeti, jaz imam rada, da me pokličejo, ampak da oni moje besede ali nekaj, kar jaz povem, dajo kot na nek piedestal, pa tu je pa zdaj – ona je rekla – ne, ne. Jaz sem tukaj, da vam poskušam pokazati še drugo plat zgodbe. Kaj boste vi s tem naredili, super, ampak ne želim – tukaj je mogoče zanka, da ne postanemo preveč odvisni.
Tudi, ko gledamo neke videoposnetke nonstop eno te isto osebo, in potem je tukaj nekaj: “Ona je tako rekla, ona je to naredila, jaz bom tudi tako.” Ne, ne, nismo vsak za sebe. Vsak ima svoje znanje in tukaj jaz mogoče zaradi tega tako iščem drobce in popiram informacije iz vseh koncev in naredim neko svojo verzijo tega, kar pa jaz rabim.
Ne, ne želim pa, da bi ljudje – recimo jaz imam zelo malo, jaz imam malo nekih rednih strank. To bi bilo recimo enkrat na leto, dvakrat na leto, in to mi je čisto okej. Ne želim pa, da bi bilo to zdaj, da bi one imele občutek, da to pa je, da jaz rečem, da je to… Tega si pa tudi ne želim. Tudi jaz ne želim, da bi bila odvozga in tudi ne želim, da bi nekoga ozaljšala. Tako da jaz pa pa gremo v neki normalnosti, ker eni se pa zelo opeše, zelo je pa to tako, ne, vse pod svojo kapo. V sebo, karkoli, to je meni pa malo preveč tako.
Tako da jaz sprejmem pomoč, ampak po mojem, imam pa tudi sebe poslušati, malo se zgubimo spet, ne, potem se preveč naslanjamo na to. Zdim to, no, mogoče zato jaz sem bolj taka sama-sama, ampak potem pa začnem iskati, seveda, če ne najdem rešitve.
Maja: (36:51) Ja, sploh da malo prihraniš čas, ampak sploh se mi zdi, da tako pri teh, ki delajo ljudje z energijo pa to, je to zelo pogosto, da v bistvu postanejo kar kot eni vampiri, oziroma imaš občutek, da več brez te vsebe ne moreš preživeti. Je to kot bencin, ki moraš iti tja, da dobiš tisto energijo, potem pa spet padeš.
Renata: (37:11) Tako, tako, ja. In to je še, recimo, jaz sem imela tudi na začetku eno osebo, ki je tako redno hodila, dobro plačala. Sama mi je dejala, mislim tako, jaz sem postavljala takrat 10-15 evrov, ona pa meni pokli je, tako da meni je bil dobro. Ampak sem jaz njej rekla: “Poslušaj, če boš tukaj meni se samo hodila polniti, nič pa naredila s tega,” sva mi dve zaključila, ker jaz ta tip človeka nisem. Ne morem to, ker nočem, da je karkoli. Tudi moji otroci, jaz želim, da so samostojni, kolikor pač ne govorim, da jaz da mora iti v svet, ampak da so samostojni, da si znajo skuhati, da si znajo oprati, da znajo razmišljati s svojo glavo. Jaz tudi od strank, kar želim, da mi rečejo: “Ne, ne sprejemam, mi to, kar mi govoriš.” Seveda se – kdo pa sem jaz, da ti govorim. Ampak je fino, da živimo svoj lajf, da ne postanemo še ena Renata ali pa še ena Maja ali pa še ena… En Renata je tudi manj dovolj ta planeta.
In zato jaz tudi spodbujam ljudi. Zato mi je všeč tvoj program, ker se tako res naučiš nekaj. Ti daš vse, zdaj pa probi. Jaz sem tukaj, seveda ti bom pomagala, ampak poskusi. Se probih in pa tako kot vsak ljudje, bom pomagala, če bi tukaj imela problem, seveda bom jaz zdaj to delala, ampak jaz pa se mi grozo, če ne drugega se malo poglobiš, malo veš, kaj delaš. Zato tudi jaz, ko ljudem rečem, da veste, zakaj ste prišli, kaj in kaj ste šli od mene, ste odnesli. Nekaj se odnese. Ne morate reči: “Ok, sem dobro, se počutim,” ampak vem, da ko boste naslednjič govorili, smo začeli že z vodjo, da boste sigurno vodjo drugače slušali, ker vse niti so povezane. To je že meni ful velik napredek.
Jaz imam dve stranki, ki jaz sem postala psihoterapevtka. Začeli sta tako, ko sta se čisto razpadli, čisto – mami, celo samohranilki bila – in na koncu, ko smo delali skupaj, ki so imeli tri leta, ne z obema, vedno sta psihoterapevtki. Jaz sem ful ponosna. Ne, da so me šle, ampak da sta spoznali, kaj je, kaj sem hotla jima dati, pa kaj sem jih hotla naučiti.
Ful sem, takrat kako me je tako: “Ok, pade pač, mela si, a ne, imaš rezultat.” Tako da ja, kako me je ful, to me je tako, mami, da so psihoterapevtki, tako da je zelo lahko nekaj narediš.
Maja: (39:40) Ja, ampak je zanimivo, ker imaš se kdo, ki bi ti rekel lahko, ker meni so isto govorili, ampak ti, če bi jih zdaj tako navadila, da redno hodijo k tebi, za tvoj biznis bi to bilo super, ker imaš konstantne stranke. Ampak če jim pa ti dejansko pomagaš, da pridejo korak naprej, je pa to ena čisto druga zgodba, ki jih lahko narediš.
Renata: (40:04) Čisto druga. In jaz tako pravim tudi: če to pomeni konec, pa pomeni konec. Tudi če to pomeni konec, pa je konec. To je pa moje poslanstvo. Če sem živela deset let, pa če je konec, je pa konec. Tako da sem se tudi s tem ukvarjala, v bistvu bolj na začetku, ki je tako panik, ampak zdaj, ko tako razmišljam… zdaj razmišljam: “Stava spletno stran,” a ne, pa je konec, pa je konec. Ampak nekaj sem doživela. Jaz sem šla čez nek pot, pa ni, ampak jaz sem šla čez nek proces, tudi sama. Pri sebi šla, nekaj sem se novo naučila. Če je to konec, je to konec. Tako da ja, sem mogoče dve leti še nazaj, pa pet mogoče še tako razmišljala, ampak jaz več pravim: če je to konec, je to konec.
Ampak mislim, da vedno se najde nekdo, ki reče: “Ej, sem slišala za tebe od ljudi.” To jaz sploh nisem vedela, da me sploh slabijo. To mi je najbolj zanimivo, ko me slabijo, ali pa rečejo: “Jaz, da že spremljam nekaj časa,” in jaz tako: “Pah ne vem, da kje,” a ne, pa tako, ali pa: “Ne vem, ja, ja, berem vse, kar napišeš.” “Kje?” Tako, kje? Pa še jaz stuhtam, kje sem objavila nekaj, a ne. Eni gledajo – jaz imam tudi YouTube kanal, tudi na YouTube-u, a ne, pa tako: “A ja, možen,” a ne, ker to je meni tako, se pravim: “Nekaj prav, da delam in razmišljam o tem, koliko imam lajkov,” ker jih nimam, ampak očitno ljudje berejo in tudi če ne lajkajo.
To sem tudi ugotovila, tako da, ja. Ali pa pride pa prav: “Jaz sem bila zadnji dan na kavi, pa smo se pogovarjale, pa te je omenila, pa sem rekla: ‘Ja, pa se jo poiščem,’ pa se je bila na enem zboru.” Tako, koliko se hitro najde, ali pa sem… Tako da pride, če ne drugega na karte, no. Karte imajo pa res, če nekak začetek pogovora, no. Tako da, ja. Ni, ni – jaz mislim, da je konec, je konec, pa se bilo zdaj, ne vem, na podstrešje vržemo, če je nekak univerzum rekel, da je konec, je konec.
Maja: (42:16) Če pravilno pa, jaz pa vedno mislim, da ta konec, da potem začetek česa drugega, ne.
Renata: (42:23) Ja, tako, ali pa to, ja. Oziroma lahko, meni je tako recimo zanimiva zgodba, ko se mi enkrat zgodilo, da je v bistvu eno podjetje želelo imeti za njihove zaposlene izobraževanje, da bodo oni sami naredili spletno stran, ne.
Maja: Tega takrat sicer nisem delala, ampak ok, pač smo potem se domenili in smo pač to izobraževanje dali in vse je bilo super in na koncu so pač tudi imeli spletno stran, ne. Ampak mi je bilo potem tako, čez, ne vem, en teden, ko smo zaključili, so pa rekli: “Ok Maja, zdaj pa nam ti še spletno stran naredi enkrat.” Pa bi lahko rekel: “Ok, tisto je bilo konec, zdaj so sami postavljali,” ampak ne, potem še enkrat šli tisto, kar smo že na začetku pogovarjali, da bi mogoče jim kar jaz naredila, če tega ne bi zmogli. Ampak mi je bil tako dokaz, ne, kak je lahko, če res daš tisto iz srca, da ne skrivaš informacij, da nimaš teh namenov, da vedno se povrne, ali pri istih ali pa pri drugih, ne. Tako da jaz to 100% verjamem.
Renata: (43:24) Ja, ja. Vsi pravijo, jaz ljudje, ki jih nisem videla par let, pa pride pa pravi: “Evo, zdaj smo spet v eni krizi, itak tebe prvo tebe pokličem.” In jaz tako: “O, ampak vidim, da smo se videli že pet let, en hodi enkrat na leto.” Pa pravi: “Evo, je prišel čas, ki pridem k tebi,” in jaz tako že pozabim se, ne. Ampak to so ljudje, ki so res tako srčni. Jaz pravim srčni. In jaz pravim, če taki ljudje privlačijo vse, pa moram biti tudi srčna, ne. Vsi so tako, a ne, sebe itak ne, ne. Ampak če mislim, če so taki ljudje v me obkrožajo in me poiščejo… tako da jaz tudi mislim, da ni, ampak pravim, da če je, ne, mogoče pa kaj drugačnega čaka, ne.
Tako vsi pravimo, jaz kot zune jezna v sebi, a ne. In ko je samo pogled včeraj bil, sem jaz rekla: “Okej.” To je bil delček sekunde, ko sem se jaz odločila, da tako ne bo prišlo naprej. Pa prej sem se matrala, sem se trudila, ampak ni bilo očitno dovolj razloga, ne vem, moči, da bi to naredila, a ne. Tako da konec, ne vem, se poče je konca, tako, a ne. Ampak ja, ne, sem vse, znam, da sem vse, ampak sem se nehala, no.
Tako da mi je ono malo, pa ono, kar imam, mi je… jaz pravim vedno to: kako potrebam, no, da univerzum že ve, koliko potrebam, pa mi bo dal. Tako da ja, ne jamram, tudi jaz dal: “O, pa,” ampak pa si pa rečem: “Lej, streni, a je dost, ali si dobro, ali je v redu, a si naprav, ja, ok, nisi niti v redu.” Nič nam v redu, tudi če bi bili, ne bi bilo v redu za njih. Tako da, če smo iskreni, je vse tako, kako mora biti. Vedno. Ni vedno idealno, ampak je tako.
Maja: (45:08) Ja, res je, res je. Povej mi, kakšna je tvoja vizija za naprej, glede prihodnosti tvojega posla?
Renata: (45:15) Ja, moja vizija je zdaj, ko bo zaživela pač spletna stran, da bi, da bi sploh videla, kje sem, kaj sem. Zdaj, ker me pač spletna stran nikoli jo prej nisem imela in jaz zdaj tudi jemljem nov začetek. Bom pa videla, bom pa mogoče videla, kam se, kam se bo zdaj odpeljalo, ali bo konec, ali nov začetek. Jaz sem se, ali konec tam, ali tukaj, no, ni važen.
Tako, moja vizija je, da bi pač delala čim več retreatov, tudi mislim, zelo imam to željo, da bi imela čim več vikendov, kateri je potekla, ali pa tedensko, kako se bo spletel. To bi imela zelo rada. Rada bi, tako, da se zberemo, recimo, skupina žensk – nič, kaj delati – ampak samo, da se zaščitimo, da smo v redu, kakšne smo in kaj se bi to v teh treh, dveh, štirih zgodilo, bi bilo pač v neki intimi, v naš trenutek, da se res počutimo.
Karkoli bi se pač zgodilo, zdaj ne imam v glavi še točno kaj, ampak mislim, da čez samo postanem par ljudi skupaj, da tukaj glih vibriramo se, itak izpelje, kar se izpelje. Tako da mogoče je moj bolj cilj to. Ok, individualna terapija, itak, te zdravilne kroge, ki jih imam kot postavljeno družino pak imam na moj način, pa imam na svoj način. Mislim, sem nekje se došteli, tako pač osebe, ko pridejo v ta zdravilni krog, ne vedo, razumem, ono, ko spraša ali postavijo vprašanje, ostali ne vedo, kaj dijajo, samo energija je in je zelo dobro očem. Tako da bi teh zdravilnih krogov, pa te retreate, no, kako je to moj cilj, da bi mogoče me ljudje spoznavali preko terapije ali pa kot karkoli kontakta ali pa teh dogodkov, no.
Tako da mogoče za naprej, za ne, dve leti ali pa leto bi imela pa te retreate, no. Tako da bi mogoče gočila v to, no. Tako da bi me to nekak, to je zdaj mogoče moje sanje in moje želje, da bi se pa to začelo, no. Tako da mislim, da bi to bilo top, no, ker jaz mogoče prav za te moje generacije, od 45 do 65, da bi tako ono ženska reč je, ko pridemo v nekih letah, no. Prav je tako do 20-ga: “Kaj bo je drugi rekel?” V 35-em: “Kaj bo ta okolica moja rekla?” Ne, se skirams. Pri 45-ih pa že malo veš, ne, kaj bo. Pri 50-ih pa še več že zase gledaš. Mislim tako, zase znaš skrbeti. In tako, da bi res bila take retreate, take sproščene, nekaj neki balvga, ampak bo tako res vse, ne, kaj potrebamo, ne, tako.
Kaj potrebamo, malo se spraševati, malo se pogovoriti, tako srčkati, masaže, obraze in tako, to pa ne more biti, tako da, tako je. To me v tem je željeno, ne, mogoče to. Tako da zdaj terapije smo kratko smo se dal, posebej, da si želim, če naprej, malo tudi bom imam take tri mesečne, recimo, pakete, ker tudi si želim, da zaživijo, da bi to čulo, ker tudi ugotavljam, da po treh mesecih ljudje res lo veliko lahko odnesejo, veliko lahko doživijo, veliko lahko odložijo, premagajo in stopam odvzajala som moč. Tako da evo, to si želim, ampak evo, te trije, ki so mi mogoče zdaj nekak projekti za dve leti naprej, pa se uspobodim, tako ali drugače odnesem.
Maja: (48:40) Ja, to je res dobro. Veš, kaj te bom morala vprašati? Ja. Kaj si rekla, večkrat se že omenila, ne, zdaj, ko delava spletno stran, oziroma jo delaš, ne.
Renata: (48:49) Ja, ja, ja.
Maja: Mi ne bo nikoli pozabila, da si na enkrat rekla, da ful ne veš, kako ti bo oblikovno, da nimaš vsega izbrala, pa tako naprej, pa spletno stran, pa bi rada samo se dotaknila tega, kako ti gre, a je to ti bilo kakšen projekt, da ti ne bo šlo, pa te zdaj vidiš, da je drugače ali ne.
Renata: (49:09) Ja, jaz, ko sem se v to vpisala, v ta tvoj program, sem se vpisala bolj zaradi tebe. Ko se pa nisem potegla, sem spletno stran, priznam, ampak ti si bila tako simpatična, tako domača, tako prijazna si. Jaz pravim rad prijazne ljudi, ki so potrpežljivi in ne priganjajo tega. Nekaj tudi jaz ne želim, da me, jaz nekoga priganjam, jaz ne morem, da me nekoga priganjam. In mi pa všeč, da nas podstajaš in tako.
No, v glavnem, in ko sem jaz začela oblikovanje, jaz za oblikovanje, jaz zelo rada delam z barvami, ampak jaz bom rada ali da je vse načičkano, ali pa da je vse prazno. Tako, nimam nekaj obsesnega. In tudi nimam občutka, zdaj, jaz sem tako – eni barvi obsečena, ali imam pa tisoč eno barvo na sebi.
In to je bil največji izziv – slike, oblikovanje, pisanje besedil je zame, ker se veda zdaj moraš malo razmišljati, kako se ljudje približajo. Meni je logično, ko človek vidi, da dve besede rečeš, vsi tu vibracijo in čisto drugo. Zdaj pa to vibracijso, da sem na spletno stran.
Tako da, ja, je izziv, izziv in še je izziv in bo sigurno še veliko krat izziv. Ampak ker smo tudi lepa skupina, tako kot sem začela rekel, kako smo imeli skupno gozčinjo, je tako se počutim, da smo glih-glih na istih valovnih… se mi zdi, da je to dost lažje, ko vidiš, da so tudi drugi s tem ukvarjajo. Kako se ti tudi tudi velmi, bardzo dobro vodiš, nas podpiraš, res na prave točke.
….
Te zanima…
Kako v 1 letu popolnoma transformirati svoj brand, da izstopi iz konkurence, postane magnetično privlačen za stranke, bolj profitabilen, hitreje rastoč in pusti trajen pečat. Na lahkoten način, kjer ohraniš svojo avtentičnost?
↓
… AMPAK …
Zakaj mi zaupati?
Naj ti najprej povem, da nisem čarobna vila, ki bi zamahnila s palčko in transformirala tvoj posel (čeprav me je ena stranka že okronala za »čarobno vilo interneta«), sem pa čez leta (10+) nabrala kar nekaj izkušenj in znanja, ki morda dajejo tak vtis.
In če ti povem, da se je moja poslovna pot začela ob redni službi, ko se na spletu sploh nisem upala pojaviti (beri objaviti svojo sliko), mi morda ne boš verjel/a… No, kmalu sem ugotovila, da če imaš pravi »zakaj«, jasno strategijo in začrtano pot, gre vse veliko lažje.
In ob ustvarjanju spletnih strani, sicer lepih in modernih, sem ugotovila, da nimajo čisto takega efekta, kot bi si ga želela.
Zato sem se zagrizeno potopila v raziskovanje, kaj je še potrebno in tako čez leta razvila metodo oz. celostni pristop, kjer je za učinkovito spletno stran trebaimeti postavljen brand in strateško oblikovano celostno grafično podobo.
Vse to vsak posel poveže v poezijo. 😍
Včasih morda nimamo znanja ali točnega zemljevida, kaj in kam je treba zaviti, da pridemo do učinkovitega posla. In to je normalno, običajno nas tega v šolah ne učijo (pa še v online svetu se stvari hitro spreminjajo). Zato pa sem tukaj jaz, da ti priskočim na pomoč. V ta program sem zapakirala vse, kar potrebuješ, da postaviš dobre temelje za svoj brand, ki bo profitabilen in ti bo pomagal, da transformiraš svoje življenje, posel, pomagaš svojim strankam ter pustiš svoj pečat v svetu.
Kaj ti prinese program Legendarni?
Spletno stran, ki postane tvoj najboljši prodajalec in asistent, da ti ne bo treba več nenehno prodajati,
Gradnjo prepoznavnosti na avtopilotu, tudi brez vsakodnevnega objavljanja na družbenih omrežjih, kar ti prinese več časa za pomembne aktivnosti,
Vizualno podobo, na katero boš ponosen/a in bo hkrati pritegnila idealne stranke,
Jasne korake in sisteme za brezmejno rast tvojega branda (adijo ugibanje in nenehno googlanje).
Skrivnost, zakaj je Legendarni tako transformativen
Tea Furlan
Tamara Teršič
↓ POGLEJ SI, KAJ JE MOGOČE ↓
Tamara Teršič – Zavestno starševstvo www.odsev.si | Robert Borenović – Bioterapija bioterapija-robertborenovic.com
↓ Povezan. ne odrezan z Nike Kobal ↓
Nike Kobal – nyoga.si
↓ Zapustila stabilno kariero in zaupala intuiciji (kljub dvomom in strahu) -pogovor s Teo Bažon ↓
Teo Bažon – thealumina.com
↓ Dva posla + redna služba? Simona razkrije, kako ji to uspe ↓
Simona Dimovska – www.sisiyoga.com
↓ Zakaj jo je razdajanje skoraj uničilo (in kaj je naredila drugače) ↓
Renata ReaDana – www.readana.si
Kako poteka?
Korak 1: Rezerviraš termin za posvet
Korak 2: Pridobiš dostop do članskega centra
Korak 3: Narediva načrt za tvojo transformacijo
Kaj prejmeš?
LEGENDARNI: HITER ZAČETEK
Metoda in proces za kreiranje branda, ki izstopa iz konkurence, je magnetično privlačen za idealne stranke, profitabilen in hitro rastoč s takojšnjim in TRAJNIM dostopom.
12-MESEČNO MENTORSTVO
Z rednimi mesečnimi online skupinskimi coachingi (2x/mesec), enim posebnim dogodkom (posebna tematika ali aktivnost) na mesec.
LEGENDARNI ASISTENT
Članski center za asistente, ki bo tvojemu asistentu (ali tebi) tudi tehnično pomagal izpeljati krovni trening in posamezne projekte. Vključuje pa tudi mesečno srečanje za asistente + takojšni dostop do centra, kjer je že ogromno obširnih treningov, navodil, ordij.
SKUPNOST ZA LEGENDARNE
Kjer najdeš takojšnjo pomoč (vsak delavnik) in medsebojno podporo (FB skupina).
SKUPNOST ZA ASISTENTE
Kjer bo tudi tvoj asistent dobil takojšnjo podporo in pomoč (vsak delavnik) (FB skupina).
Video 1: X-faktor
Komentiraj