Bloganje je lahko oboje, zabavno ali muka.
Resno.
Ločeno ali celo hkrati. 🙂
Če že imaš svoj blog, potem najbrž že veš, o čem govorim.
Če nimaš in te zanima, o čem govorim, pa le beri naprej …
Pozitivne strani bloganja
Seveda so prve na vrsti pozitivne strani bloganja:
+ Pišeš lahko, o čemer želiš. Brez omejitev.
+ Izražaš se lahko točno tako kot želiš.
+ Spoznaš lahko veliko novih ljudi in pridobiš nekaj novih prijateljev (online ali ofline).
+ Pozitiven odziv, komunikacija.
+ Deliš lahko svoje super ideje, znanje in s tem pridobiš še nekaj več motivacije za raziskovanje in še dodatno poglobiš znanja.
+ Postaneš lahko boljši pisec, fotograf …
+ Včasih narediš ali se lotiš česa, kar se drugače ne bi (npr. kot bloger o hrani si svojo hrano postaviš se posebej lepo na krožnik, obiščeš kakšno novo restavracijo).
Negativne strani bloganja
Je pa tudi nekaj negativnih strani bloganja:
– Za vsako posamezno objavo je potrebnega kar nekaj časa in dela (tudi tistega, ne najbolj zabavnega). Pisanje, fotografiranje, editiranje, editiranje in editiranje …
– Včasih zmanjka idej za nove objave, in ko imaš ta blok, je lahko precej neprijetno (rešitev: planiranje vsebin vnaprej in sprotno zapisovanje vseh idej).
– Blog Spam in troli.
Čeprav je tudi nekaj negativnih strani bloganja, pa vseeno ob tem uživam (večinoma).
Zdaj pa si na vrsti ti!
Kot bloger – bi še kaj dodal/a?
Kot bralec/ka – kaj ti je všeč in kaj ne na blogih?
Napaka – nikoli ne sme zmanjkat idej. Moj način dela je, da napišem, ko imam inspiracijo, takrat tudi objavim. Objavim enkrat in ne pišem objav vnaprej. Bralci to zavohajo, verjemi. Kot zavohajo , če je nekdo preveč pameten ali ne dela s srcem.
The Real Person!
Author Maja acts as a real person and passed all tests against spambots. Anti-Spam by CleanTalk.
Ljudje smo različni in nič ni narobe, če kdaj zmanjka idej, navdiha. Tudi blogi se med seboj razlikujejo in potrebujejo različno količino “dela”. Če pišem oz. urejam blog več dni (en dan samo ideja, drugi raziskovanje, vsebina, pa fotke, priprava na objavo …) ni s tem čisto nič narobe in niti približno ni znak, da ni narejeno s srcem (kvečjemu obratno). Se pa definitivno strinjam, da bralci čutijo, ali se dela s srcem … 🙂